Ko bolj ali manj poznamo sebe, svoje lastnosti, veščine in vrednote, je pred nami še drugi del naloge – poznati možnosti, ki jih imamo na trgu dela ter med njimi najti tiste, ki so najbolj skladne z nami. Ta proces usklajevanja je pomemben zato, ker nas pripelje do delovnih mest, kjer bomo uspešni in tudi zadovoljni. To je v najboljšem primeru naloga, ki bi jo morali narediti, že preden se vpišemo na fakulteto. Če pa že študiramo na nekem programu, seveda še ni prepozno, le lotiti se moramo tega čimprej.

Skoraj za nikogar ne velja, da je zanj primeren le en poklic oziroma eno delovno mesto. Za vsakogar jih je mogoče najti več. Ravno tako ne obstaja idealen poklic, kjer bi se vse skladalo z našimi pričakovanji, vendar pa, če dobro raziščemo ter se tehtno odločamo, lahko pridemo precej blizu svojemu idealu.

Pri raziskovanju lastnih možnosti je najpomembneje si vzeti čas, to namreč ni proces, ki bi ga bilo mogoče opraviti v enem dnevu, hkrati pa to tudi ni proces, ki bi ga lahko naredili enkrat za vselej. Ljudje se tekom življenja učimo, spreminjamo, naši interesi se razvijajo, prav tako naše vrednote, zato moramo skozi nekatere korake samoizpraševanja, kot denimo:

  • Katera delovna mesta so zame sploh možna: Če je le možno, se obrnite na kariernega svetovalca, saj se ne želite ustaviti le pri tistih poklicih, ki jih tipično opravljajo ljudje z vašo izobrazbo, zanimajo vas namreč tudi manj vsakdanje možnosti, upoštevati pa morate tudi poklice, ki bi jih lahko opravljali z vašo predhodno izobrazbo.
  • Možnosti dodatnega izobraževanja: Ne glede na našo končano izobrazbo nam izobraževalni sistem ponuja precej prehodnosti in dodatnih možnosti. Škoda je, da teh možnosti ne bi poznali, saj nam lahko podiplomski študij ali celo krajša izobraževanja odprejo povsem nova vrata

Kot trdita Taylor in Hardy, avtorja knjige Monster Careers: How to land the job of your life. Penguin Books, 2004, naše kariere ne določa le izobrazba, temveč tudi interesi in vrednote:

Karierni koraki